Kožni rak: znaki, ki jih ljudje najpogosteje spregledajo

V podkastu Zdravje z Alenko Kesar dermatologinja dr. Olga Točkova iz Dermatološke klinike v Ljubljani pojasnjuje, kako zaščititi kožo, ali sploh obstaja "varna izpostavljenost" soncu in katere spremembe na koži moramo jemati resno.

Če bi podkast raje poslušali, lahko to storite spodaj:

Koža "pomni" že otroštvo

"Koža je pergament časa," pravi dr. Točkova. Na njej se skozi leta jasno vidi, koliko je bila izpostavljena soncu, še posebej v otroštvu. Prav sončne opekline v mladosti sodijo med pomembne dejavnike tveganja za razvoj kožnega raka.

"Vsaj ena sončna opeklina v otroštvu možnost za melanom v odrasli dobi podvoji," opozarja sogovornica. Zato zaščita otrok pred soncem ni priporočilo, ampak nuja. Otrok do 6. meseca starosti ne sme na sonce, je bila odločna gostja.

Kaj boste še slišali v tej epizodi?

• zakaj porjavela koža ni zdrava koža
• ali je izpostavljanje soncu zaradi vitamina D res potrebno
• kako pravilno uporabljati kreme za zaščito pred soncem
• katere spremembe na koži in nohtih moramo opazovati
• zakaj je pomemben mesečni samopregled kože
• kako prepoznamo prve sumljive znake

Porjavela koža je poškodovana

Eden najpogostejših mitov je, da je zagorela koža znak zdravja. "Porjavela koža nikoli ni zdrava koža," poudarja dermatologinja, "takšna koža je poškodovana." Po njenem je porjavelost pravzaprav obrambni odziv kože na poškodbo zaradi UV-žarkov in lahka tarča za razvoj rakavih sprememb.

"Prav tako pridobivanje vitamina D ne sme biti razlog, da gremo na sonce," poudarja dr. Točkova. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je za zadostno tvorbo vitamina D pri svetlopoltih ljudeh dovolj že od pet do 15 minut izpostavljenosti soncu na obrazu in rokah v sončnem delu leta.

Kako prepoznati sumljive spremembe

Dermatologi priporočajo samopregled kože enkrat mesečno. Pozorni moramo biti na znamenja ali spremembe, ki spreminjajo obliko, velikost ali barvo, srbijo, bolijo ali hitro rastejo.

Posebno pozornost zahtevajo tudi rdečkaste ali rožnate bunčice ter spremembe na nohtih, na primer nehomogene lise, več različnih odtenkov ali rjava sprememba, ki se širi v okolico nohta.

Če dermatolog oceni, da je sprememba sumljiva, jo kirurško odstranijo in pregledajo. Najtežja diagnoza je maligni melanom, ki predstavlja približno pet odstotkov vseh kožnih rakov, a je odgovoren za večino smrti zaradi kožnega raka.

Šest do devet čajnih žličk kreme

Prvi in najpomembnejši ukrep je izogibanje soncu med 10. in 17. uro. Tudi senca in oblačno vreme namreč ne pomenita popolne zaščite pred UV-žarki.

Drugi steber zaščite so oblačila, tretji pa zaščitna sredstva pred soncem, ki morajo ščititi pred UVA-, UVB-žarki in modro svetlobo, te pa naj bodo preverjene in kvalitetne.

Kremo je treba nanesti 15 do 20 minut pred izpostavljanjem soncu, pri tem pa je pomembna tudi količina. Za zaščito celotnega telesa odraslega človeka potrebujemo približno šest do devet čajnih žličk kreme. Ljudje pogosto pozabijo zaščititi uhlje, ustnice, nos, hrbtišča rok, stopala in medprstne prostore.

Posledice pretiranega sončenja se pogosto pokažejo šele čez leta, zato je zaščita kože dolgoročna naložba v zdravje. Zato je po besedah dr. Točkove najpomembnejše sporočilo preprosto: zaščita pred soncem je skrb zase. "Z dopusta odnesite lepe spomine, naj pa spominov ne odnese koža," je poudarila sogovornica.

Spremljajte podkast Zdravje z Alenko Kesar

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko spremljate vsako nedeljo na N1 ter na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.